JAZ ZAUPAM, PA TI?

Včasih se vprašam, zakaj gre tako hitro? Še ne tako dolgo nazaj je Izak ves prestrašen stopal po snegu in se držal moje roke, ker je komaj dobro shodil, zdaj pa ga gledam, kako nasmejano teka gor in dol po zasneženem hribu in vleče ogromne sani, ki so kljub njegovi hitri rasti še vedno večje od njega. Takrat je Žan svojega malega in boječega bratca gledal nekoliko drugače, kot ga gleda zdaj. Takrat sta svoj odnos šele začela graditi … Včasih ju prav s ponosom opazujem in sem ponosna na to, kako zelo sta se povezala v zadnjih letih, saj si nenehno podarjata ogromno mero zaupanja, ki jo opažam že v njuni vsakdanji igri.

“Na pomoč, na pomoč … ” je začel Izak vpiti in se v istem trenutku vrgel na zasnežena tla. Gasilec Samo (beri njegov starejši bratec) je takoj prihitel na pomoč in ga rešil. To ni storil le enkrat, rešil ga je namreč vedno znova in znova (četudi se je omenjena identična igra ponovila najmanj 136 krat). Za pripravljenost in nesebično pomoč si je Žan vsakič zaslužil pravi bratski objem in jaz sem vsakič čutila toplino pri srcu. Zaradi tega je vredno …

Moja otroka me vedno pripravita do tega, da začnem razmišljati, kaj v življenju resnično šteje. Ravno zdaj se sprašujem, kaj vse je potrebno, da se v odnosu zgradi zaupanje, ki ga po mojem mnenju sodeč ne moreš pridobiti kar čez noč. Bilo bi sicer lepo, če bi trdila, da že na začetku vsakemu nesebično podariš veliko mero zaupanja, a globoko v sebi vem, da je to daleč od realnosti. Žal (in morda v določenih situacijah tudi na srečo) je temu tako. Naj povem, da sem pri svojih 33ih zaupljiva do neke mere, ki jo previdno postavljam na podlagi izkušenj. Nezaupljiva sem v nekaterih odnosih, ki so se že večkrat izkazali za napačne. Nezaupljiva sem do nekaterih starševskih nasvetov, ki so popolnoma skregani z realnostjo in zdravo kmečko pametjo. In nezaupljiva sem do nekaterih novosti, ki me morajo najprej prepričati, da jim v bodoče verjamem in jih tudi uporabljam.

Ena izmed omenjenih novosti, ki sem jo (sploh na začetku) jemala skrajno previdno je sredstvo za dvigovanje otrokove naravne odpornosti Imunoglukan Junior, do katerega sem imela precej visoka pričakovanja. Kar nekaj časa je preteklo preden sem lahko rekla, da izdelku resnično zaupam in ga tudi brez slabe vesti ali zadržkov priporočim vsaki prijateljici. Pred vstopom v vrtec nam je Imunoglukan svetovala izbrana pediatrinja, ker je to edino sredstvo za dvigovanje odpornosti, ki ima potrjene klinične raziskave, kar je po mojem mnenju izjemno pomembno. Takrat sem bila izgubljena v poplavi najrazličnejših proizvodov, ki pripomorejo k boljši imunosti, zato sem se odločila upoštevati mnenje strokovnjakinje in moram priznati, da mi (glede na rezultate) ni žal. Prehladnih obolenj je bistveno manj, če pa se pojavijo, se ob dvojni dozi jemanja klinična slika zelo hitro izboljša. Fanta sta okusen sirup zelo dobro sprejela in z njim z veseljem začneta jutro. Ob vsem tem pa ne želim zanemariti dejstva, da sta pri zaščiti pred virozami in ostalimi mikroorganizmi izjemno pomembna zdrava in raznovrstna prehrana, ter gibanje na svežem zraku.

 

Več o izdelku, ki mu sama zelo zaupam, si lahko preberete na tej povezavi.

 

 

 

Tudi odnos med sorojencema se gradi in sčasoma preraste v nekaj najlepšega, kar mamičine oči opazujejo. Zaupanje, ki ga imata moja fanta med sabo je nekaj najbolj čistega in nepokvarjenega. Je tisto, kar je lahko vzgled tudi nam, odraslim.

Objavo smo zapisali kot ponosni ambasadorji izdelka Imunoglukan, kjer je ključna sestavina izolirana iz gobe bukov ostrigar, dodatno pa vsebuje še zadostne količine vitamina C, s katerima izboljšamo naravno odpornost. Za več dodatnih informacij o delovanju izdelka se obrnite na farmacevta v lekarni