KDAJ BO ŽE TA KAVA V MIRU?

Zadnjič sem sedela na kavi s prijateljico in njeno eno leto staro punčko, ki je komaj shodila. Si predstavljate, kako je bilo to videti? Ne jaz ne prijateljica nisva kaj dosti sedeli, ker je bila v roza oblečena mala princeska vsepovsod. Dobesedno! Iskreno, meni je bilo to prav prisrčno, ker sem se spomnila tiste naporne (a izjemno lepe) faze, ki je ne bom nikoli več doživela pri svojih fantih. Spomnila sem se obdobja, ki je prineslo toliko novega in lepega (a vseeno napornega). Prijateljica pa je bila vidno utrujena in je kar naprej govorila: “Komaj že čakam, da bom lahko vsaj kavo v miru spila!”

Zdaj, ko razmišljam o njenih besedah, lahko le rečem, da sem sama v tisti fazi doživljala podobne občutke. Ne vem, ampak res se mi zdi, da mame nenehno nekaj komaj čakamo. Najprej čakamo, da se prvič nasmeje. Čakamo na prvo hrano in prve zobke. Potem čakamo na pravo kobacanje, ki je nekaj najbolj prisrčnega na svetu. Komaj čakamo na prve besede”mama mama”, ki neskončno osrečijo. Čakamo na prve korake in še posebej čakamo na tiste zaslužene naspane noči brez zbujanja. Čakamo, da si bomo lahko v miru oprale mastne lase, ki so po porodu videti katastrofalno. Čakamo, da bomo lahko odšle same v trgovino in otroka brez slabe vesti pustile pri starih starših. Čakamo na tisto prvo mirno kavo, ko bomo sproščene. Če smo iskreni, niti ne gre za kavo, temveč za čas, ko bi malce zadihale ali v miru poklepetale z mami prijateljico.

In vse to sem komaj čakala tudi jaz. Komaj sem čakala na prvo hrano in prve zobke. Na prvo kobacanje in besede “mama mama”. Na prve samostojne korake in naspane noči brez joka. A veš kaj? Vse to sem dočakala še preden sem se dobro zavedla. Dočakala sem tudi prvo mirno kavo in drugo ter tretjo. Dočakala sem sproščeni vikend, ko sta fanta z veseljem preživita počitnice pri starih starših. In veš kaj se je zgodilo? Spoznala sem, da tudi v prihodnje ne bo nič drugače. Novo obdobje prinaša nove skrbi in pričakovanja ter ponovno čakanje na nekaj novega. Zdaj, ko sta stara že 4 in 6 let, se materinstvo ter pričakovanje nečesa novega nikakor ne zaključi. Zdaj čakam Žanovo navdušenje, ko bo septembra ponosno zakorakal v prvi razred. Čakam trenutek, ko bom zagledala Izakov vesel  obraz, ko mu bo končno uspelo plavati brez rokavčkov, ker si to neizmerno želi. Čakam, da mi narišeta novo rožo, novo drevo in nov traktor, saj to vedno z velikim veseljem pokažeta. Verjetno tudi zato, ker imata čisto nove Jolly barvice, ki sta jih izbrala sama. Nad možnostjo izbiranja barv sem popolnoma navdušena, ker otroci tako sodelujejo pri nakupu in so še bolj motivirani za ustvarjanje (jp, pri fantkih te motivacije ni za izvoz, kot je pri punčkah). 🙈 Skratka, legendarne Jolly barvice, ki so praktično neuničljive, so trenutno razlog za tisto mojo mirno kavo.

No zdaj, ob pisanju objave sem dobila idejo … naslednjič bom malo princesko pripeljala k nam v cesarstvo igrač, kjer bo lahko barvala, risala in še kako drugače porabila vso to energijo. Njeno mamico pa bom poslala na mirno kavico ali kam drugam, kar jo bo vsaj malce osrečilo. Predlagam, da točno to narediš tudi ti, ko slišiš kakšno utrujeno mamico govoriti o napornem materinstvu …

Foto Eva Veber, Eving.

 

 

 

 

 

 

Objava je nastala v sodelovanju z Jolly.