MAMA JE KRIVA …

Tri, štiri leta nazaj sem bila malo važna … Važna, ker je moj prvorojenec pojedel vse, kar sem mu dala na krožnik. Spomnim se govorilnih ur pri njegovi vzgojiteljici, ko mi je začudeno dejala, da je brez težav pojedel mlado čebulo. »Hm in? Nič kaj takega!« sem si takrat mislila. »Zakaj je pa ne bi jedel? Saj ga že od malega navajam na vse okuse zelenjave in drugega mu niti ne preostane …« Malce me je sram napisati, a takrat sem bila trdno prepričana v to, da izbirčen otrok postane izbirčen (tudi) po krivdi mame, saj mu ta to tudi dopušča. Uf, kako zelo vzamem svoje misli nazaj! Ponovno sta mi fanta pokazala, da temu ni tako …

Zakaj?

Ker sem dobila svojega drugorojenca Izaka, ki je popolno nasprotje tistemu, kar sem imela doma. Dobila sem največjega (sicer zelo lačnega) izbirčneža, ki bi pojedel vse ogljikove hidrate tega sveta, a ne mara nobene sveže zelenjave! Nobene, a sem z njim delala popolnoma enako kot z Žanom! Ironija …

»Ne bom tega! Tega ne malam! Mami to je fuj, to boš ti pojedla, ker si velika! Jaz ne bom!«

To je njegov normalen odziv in cvetke, ki jih med ali po kuhanju (in trudu, ki ga vložim v pripravo zdravega in hranljivega obroka) dobim v zahvalo od svojega triletnika. A nič zato, vseeno ostajam potrpežljiva in strpna. Ni skrivnost, da mi je zdrav življenjski slog zelo pomemben, zato mi ta mali fantek predstavlja največji izziv, ki se ga lotevam zelo premišljeno in dosledno, a nikakor ne na silo. To se mi zdi ključno! Nikoli ne bom pozabila, kako zelo mi je šlo na bruhanje, ko so me v vrtcu silili jesti polento z mlekom! Grozni občutki, zaradi katerih nisem želela v vrtec tisti dan, ko je bila na jedilniku polenta. Ja, to so problemi, ki so najmlajšim dejansko pomembni. Ne morem verjeti, a jaz še dandanes te (meni) nepriljubljene jedi ne spravim v usta. Enostavno je ne maram!

Zaradi lastnih izkušenj sem prepričana, da se s silo in grožnjami bistveno težje doseže, da otroci dolgoročno vzljubijo jedi, ki imajo toliko pozitivnih vplivov na njihovo zdravje. Jaz to rešujem tako, da zelenjavo ponudim pri vsakem obroku in sem tudi sama vzgled. Trenutno mi pri načrtovanju družinskega jedilnika pomaga projekt Jej kot tvoj junak pod okriljem Beko, še najbolj pa Beko Vacuum blender, s pomočjo katerega naš izbirčnež poje tudi tisto zelenjavo, za katero sploh ne ve, da obstaja! Nekako se je potrebno znajti in jaz skupaj s svojo potrpežljivostjo in vzgledom iščem najboljše načine, da poskrbim za zdravje svojih dveh fantov. Zato ju v sam proces nabiranje zelenjave,  kuhanja in priprave obrokov poskušam čim večkrat vključevati. Ob tem pa slišim vse mogoče … Naučila sem se, da Izakovo zavijanje z očmi ob barvah zelenjave nekako spregledam in ga zamotim s kakšno fajn zgodbico, kako vitamini iz bučk plešejo v trebuščku. Hihi, enkrat je celo vžgalo! 😉 Njegove cvetke pa so tako simpatične, da jih celo posnamem, prepričana sem namreč, da se bo čez nekaj let, ko bo postal največji gurman zelenjave, vsemu temu iz srca nasmejal!

Objavo smo zapisali kot ponosni ambasadorji Beko.