MAMICA USTAVI SE! JAZ SE NISEM …

Zakaj že 14 dni nobenega bloga z moje strani? V nadaljevanju nekaj besed, kaj se je z mano dogajalo …

Naj najprej povem, da nisem (skoraj) nikoli bolna. Pri zdravniku sem bila nazadnje kar nekaj let nazaj, na zadnji bolniški zase pa verjetno še med nosečnostjo (če dobro razmislim verjetno to ni bilo ravno zame?!). Včasih mi sicer otroka domov “prineseta” virozo in dosežeta, da se kakšnih 5 minut počutim nekoliko slabše, a to stanje  vedno stoje predelam. To pomeni, da vzamem nekaj proti bolečinam in vitamin C, ter se odpravim novim obveznostim naproti. NAROBE! Rada sem aktivna in mislim, da me ravno to drži pri precej boljšem duševnem zdravju, zato se do zdaj nisem nikoli preveč obremenjevala zase in svoje zdravje.

Vse do zdaj, ko me resno skrbi.

A veš, zakaj me skrbi? Ker sem po 10 dneh že prešla tisto fazo, ko sem se obremenjevala s: “Šit, kaj če zdaj s tem okužim tudi otroka?!”, ker mi je jasno, da to ni več možno. Roko na srce, mame vedno najprej pomislimo na svoje otroke, potem na vse ostale in šele na to nase. Z mano tudi tokrat ni bilo nič drugače.

Po desetih dneh vročine in bolniške, neopranih laseh in slabemu počutju imam že vsega rahlo dovolj. Pa se imam za potrpežljivo osebo in razumem, da nekatere diagnoze terjajo čas. Res ne razumem, kako se po dveh antibiotikih stanje še kar ne izboljšuje?! Zdaj me že malce skrbi … sem pa tokrat vsaj spoznala, da je v takšnih situacijah potrebno najprej misliti na okrevanje in se ne obremenjevati, kako bo videti stanovanje in, ali bo kup perila na sedežni primeren za vzorno gospodinjo.  Spoznala sem, da tokrat enostavno NE ZMOREM z otrokoma izrezljati buče in peči najbolj strašljive piškote, kot to počnemo vsako leto za noč čarovnic. Ne zmorem, ker se nisem ustavila prej, ko je bilo to potrebno. Ne zmorem, ker me je zdelalo do konca. Ne zmorem, ker sem se vedno prehitro odpravljala novim obveznostim naproti. Vse skupaj traja veliko dlje, kot sem v tem trenutku kot mamica pripravljena dati. Zato sem žalostna. Žalostna, da ne zmorem! Žalostna, ker ne zmorem drugega, kot v ospredje tokrat postaviti sebe in misliti na okrevanje.

Draga moja, uči se iz mojih napak in se ustavi, ko začutiš, da to potrebuješ!