MINIATURNE KAVBOJKE!?

Že nekaj dni iščem pravi trenutek, ko bom lahko brez “pomoči” in čisto sama uredila stanovanje in se pripravila na vikend oddih v Termah Ptuj (uf, še dobro, da hodimo v toplice, ker bi bile moje noge videti približno take kot jih imajo puhasti medvedki). ne vem zakaj vedno načrtujem na polno in živim v iluziji, da bom lahko v kratkem času dosegla vse zvezde! #mumlife

Triurno kavico na terasi (tako so bili videti moje proste ure v časih, ko še nisem imela otrok) je zamenjalo triurno čiščenje našega komaj še spodobnega stanovanja. Naj zdaj kdo pride, ko je vse spedenano, ne pa ostalih šest dni v tednu?!

Zdaj lahko POKAŽEM VSE, tudi vrata svoje omare, ki je končno doživela mini preobrazbo. Vse kar nisem nosila več kot dve leti je šlo stran. Vse razen miniaturnih kavbojk, ki so mi bile nekoč prav. Te iz nekega čudnega razloga še kar hranim … Ne vem zakaj, saj sem se tako in tako odločila za drugo (fenomenalno) strategijo, ki se glasi – kupim eno številko večje in ostajam zvesta sladkarijam! 🙂 Mah dajte no, a kdo sploh kaj takega spravi nase?! Pa po moje so se itak skrčile, nov sušilni stroj je kriv … 

No, morda pa mi bo ta vikend uspelo zlesti vanje … V termah bom poskusni zajček na tretmaju, kjer obljubljajo minus 4 cm! Spremljajte rezultate (na Instagramu sem še bolj ažurna). 

Čas me čisto vedno povozi, tudi takrat, ko imam na razpolago tri ure več! Danes se je to poznalo pri hrani, jedli smo moj najljubši študentski meni pripravljen v 15 minutah. Ne prosite me za recept, ker ne sodi v javnost, tako zelo je enostaven. Polnozrnati špageti s tuno so bili fantom v slast, a je vseeno kakšnih pol kilograma le-teh pristalo na tleh?! Ostanke na krožniku je bilo škoda zavreči, zato sem na hitro (in na skrivaj) vse polizala. Upam, da nisem edina, ki to dela?! No in sem spet korak dlje od tistih mini kavbojk … Mah nič, nima smisla paničariti, grem pač kupiti nove! 🙂

Malo v šali in malo zares ampak moje sporočilo je itak popolnoma drugačno … Jaz sem postala drugačna! Materinstvo me je spremenilo! Ni več triurnih kavic, ni čistega stanovanja, ni mini kavbojk, ni jutranjega človeka, veliko stvari je izginilo. A zdaj vsaj vem kaj je pomembno in katere stvari (ali osebe) moram enostavno pustiti počivati v omari!


Nekoč (beri preden sem postala mama) sem bila JUTRANJI ČLOVEK! Takrat sem ob osmi uri zjutraj vsa energična in ponosna zaključila z 8 kilometrskim tekom. Za nagrado sem si vedno privoščila špinačni smoothie!

Zdaj so vse sledi o JUTRANJEM ČLOVEKU izbrisane in pozabljene! Nekaj vsaj približno podobnega energiji vsako jutro poiščem v skodelici kave, ki je nagrada za to, ker “USPEŠNO” (pazi – po mojih kriterijih) furam materinstvo in gospodinjstvo!

V ta gromozanski uspeh štejem tudi svoje priznanje, da sem pač drugačna kot sem bila nekoč!

Danes so moja jutra (in noči) videti takole …

Like
Like Love Haha Wow Sad Angry
24