NAJBOLJŠA MAMA …

Ura je natanko 5.30 zjutraj, ko zaslišim brnenje telefona. Je petek ali sobota? Uf šit, pojma nimam? Najprej dobro razmislim, ali mi je res potrebno vstati iz tople postelje… Sploh ne vem, kdaj je pricapljal iz svoje sobe v spalnico, a zdaj je tu, zraven mene. Gledam njegov spokojen obraz in se čudim temu rahlemu angelskem nasmešku.  Poskusim se počasi in previdno dvigniti iz postelje ne da bi ga zbudila in ob tem začutim bolečine v hrbtu, ki so zagotovo posledica dvoboja z malo premikajočo hobotnico, ki mi je dovolila le nekaj centimetrov na robu MOJE postelje. Nekako zmorem nabrati toliko energije, da se odpravim do kopalnice, kjer v ogledalu najprej zagledam svoj utrujen obraz in neprepoznavno telo, ki niti približno ni podobno tistemu fit ženskemu telesu, ki je nekaj let nazaj zmoglo marsikatero naporno vadbo. Ojoj, kako sem utrujena, a to je to? A takšno bo zdaj življenje? In še s spanjem zdaj komplicira, dve leti je spal v svoji sobi, zdaj pa kar prihaja k nama?! Moje misli zmoti ON, ko za mano prihiti v kopalnico … “Mamica moja, Izak je s tabo spal. Bilo je tako lepo!” in mi skoči v ljubeč objem. Kar narnkrat je vsa bolečina pozabljena. Utrujenost in pomanjkanje energije, dvomi i ostali mami simptomi ostanejo natanko tam, kjer sem jih nazadnje videla. V ogledalu. Jaz s sabo nosim srečo tega malega bitja, ki mu predstavljam vse!

Zakaj ta zapis?

Ker je to realnost, ki se pojavi v glavi marsikatere mamice. Ne gre zgolj za fizično utrujenost in ostale vidne simptome, gre za ogromno ostalih pomislekov, ki jih kot mamice delamo. Mnogokrat imamo slabe trenutke, včasih so to jutra, spet drugič so večeri. Mnogokrat dvomimo o tem, ali smo dovolj dobre. Mnogokrat smo zaskrbljene, ker ne zmoremo narediti še več. Ker ne zmoremo toliko, kot zmore znanka z otroškega igrišča. Ker ne zmoremo tako, kot piše v najnovejšem vzgojnem priročniku. Mnogokrat ni tako kot bi si želele, a najpomembneje je to, da je toliko, kot v tistem trenutku zmoremo. In to je ok mamica. To je realnost!

Jaz se vedno tolažim s tem, da moja fanta ne potrebujeta pravljice. Ne potrebujeta mamice, ki bo zjutraj polna energije in veselja. Ne potrebujeta mamice, ki bo popolna. Potrebujeta mamico, ki bo na življenje reagirala s čustvi, smehom in jokom. Potrebujeta mamico, ki bo delala napake in se iz teh učila, kajti skupaj z njo se bosta učila tudi onadva.

 

Vse mamice si ob posebnih priložnostih zaslužijo majhne pozornosti, teh pa na Canon Creative Park spletni strani najdete ogromno. Pokukajte na povezavo, in tudi vi izberite posebna darila, ki jih lahko brezplačno sprintate in skupaj z otroci začnete ustvarjati!

Foto: Eving

 

 

 

Obleka Zara

 

 

 

 

Zadnjih pet let se moje razmišljanje vedno znova in znova potrjuje tudi v praksi. Otrok v mamici vedno vidi le najboljše, nikoli je ne gleda s tistimi istimi kritičnimi očmi, kot se gleda ona sama. In to je pravzaprav najlepši del materinstva. Naša ljubezen je res brezpogojna, a niti slučajno ni enosmerna, kajti to, da smo v vsakem primeru (kljub vsem napakam) najboljše, to mamice je nekaj, za kar se ob takšnih naporni jutrih splača vedno znova in znova vstati!

 

Like
Like Love Haha Wow Sad Angry
20