OBISK PSIHOLOGA

20161004_164557[1]

Prejšnji teden sva z Žanom obiskala psihologa oz. naredila še eno kljukico na seznamu obvezne sistematike. Naši otroci imajo namreč obvezni psihološki pregled pri treh in petih letih, kjer ocenijo njihov razvojni napredek. Kako zelo sem razočarana nad kadrom raje ne bom razglabljala, ker vam ne želim pokvariti dneva … Pričakovala sem namreč, da je človek na takšnem delovnem mestu odprt, ljubeč, prijazen in primeren za delo z otroci. Dobila pa sem čisto nasprotje in hladen tuš! In normalno je, da to otroci začutijo … Moram mu čestitati, da se je kljub temu zelo dobro odrezal, predvsem pa je pokazal veliko potrpežljivosti – ki je doma sicer nima. 🙂

Današnji zapis je nastal izključno zato, ker bi vas želela seznaniti s tem kako pregled poteka. Najverjetneje se sam postopek ne razlikuje dosti med posameznimi zdravstvenimi ustanovami. No, vsaj prav bi bilo tako! 🙂 Pred samim obiskom smo po pošti prejeli dva obrazca oz. vprašalnika, ki ju je bilo potrebno prinesti na obravnavo. Vprašanja so bila povsem preprosta, odgovori pa so bili za obkroževati.

Pregled pri psihologu je zajemal naslednje:

  • sodelovanje otroka v pogovoru (zakaj je prišel, kam hodi v vrtec, če mu beremo, če se sam oblači, če sam je in podobna preverjanja),
  • gradnja stolpa (ki mora biti sestavljen iz vsaj osmih majhnih kock), iz teh istih kock je moral sestaviti most, robota in podobno (ponoviti za njo),
  • s pomočjo vstavljanke pokazati poznavanje osnovnih geometrijskih oblik (kvadrat, krog, zvezda … v vstavljanko je moral vložiti približno 10 geometrijskih likov ),
  • ponavljati besede, fraze ter povedi iz treh (štirih) besed (ocenjuje izgovorjavo),
  • prepoznati štiri barve (rumena, zelena, modra, rdeča),
  • šteti do štiri, prešteti kocke,
  • narisati krog in črto (pravilno morajo držati svinčnik do 4. leta starosti), poljubno risanje (naš je narisal avto, kaj pa drugega)
  • odgovarjati na vprašanja kot so: “Kaj dela čebela?”, “Zakaj ima hiša streho?” …
  • opisati zgodbe na sličicah (pokaže več različnih sličic npr. moški z dežnikom, gradnja hiše iz opek, padec na olupku banane …),
  • družinska anamneza (pogovor z mamo).

Družinska anamneza je zajemala vprašanja:

  • kako obvladujemo otrokovo trmo, jok, strahove in podobno,
  • opis našega sistema nagrajevanja in kaznovanja,
  • koliko časa in kako se ukvarjamo z otrokom,
  • ali je v družini prisoten alkohol, droge, nasilje,
  • ali imamo obremenjujoče službe (se posledično manj ukvarjamo z otrokom) …

Upam, da sem navedla vsa vprašanja in naloge, ki sva jih bila deležna. Mogoče komu pomagajo. Če je bilo pri vas kaj drugače pa prosim zapišite v komentar. Nič ni narobe, če smo seznanjene s potekom. Sicer je zelo smešno, da na podlagi polurnega pregleda ocenijo razvoj triletnega otroka, še bolj absurdno pa se mi zdi, da ocenjujejo starševsko vzgojo. Ampak ok, to bo za kakšno drugo objavo! 🙂

Psihologinja je poudarila dejstvo, da je pri triletnikih izjemno pomembno nagrajevanje, ki naj bi bilo občasno tudi materialno. In ja, ta nasvet sem z veseljem upoštevala, zato je Žan za uspešno opravljen pregled tisti dan dobil zelo simpatično darilce! Za kaj gre vam zaupam kmalu!

Se beremo,

MAMI NA OFF

Like
Like Love Haha Wow Sad Angry
312