OGLEDALO

A veš kaj je potrpljenje?

Morda tisto, ko zjutraj budiš spečega otroka, zamujaš v službo in se čudiš dejstvu, da ta isti otrok ob sobotah popolnoma brez težav in z nasmeškom na obrazu ob tej uri že prikoraka v spalnico. Kljub temu si seveda strpna in ljubeča!

A veš kaj je doslednost?

Morda tisto, ko upoštevaš nasvet Juhanta in zato zjutraj (ko čas teče še hitreje) vztrajaš, da se sam obleče, umije zobe in pospravi posteljo. Vztrajaš in vztrajaš, vedno znova!

A veš kaj je močna volja?

Morda tisto, ko se kljub hudemu glavobolu nekako sestaviš in v avtu z njim vadiš pravljico, ki jo bo predstavljal svojim vrtčevskim prijateljem. Zanemariš dejstvo, da sta jo ponovila že neštetokrat in, da te boli glava!

S prihodom otroka se pojavijo spremembe. Največkrat pridobiš nekaj dodatnih kilogramov in nadležni celulit, na obrazu pa se pojavijo gromozanski podočnjaki, ki jih ne zakrije nobena super krema. Spremembe pa niso zgolj fizične, so veliko več …

Nisi prepričan-a ali si dovolj potrpežljiv-a? Ne veš, če imaš dovolj trdno voljo? Imej otroka in izvedel-a boš zelo kmalu! Malo za hec in malo za res, a moram priznati, da še nisem srečala človeka, ki bi bil tako vztrajen, potrpežljiv in dosleden, kot je to lahko starš do svojega otroka. In ravno to je tista največja sprememba, ki jo v času starševstva doživljaš. Če je prej nisi poznal, te tvoj otrok prej ali slej tega nauči.

Ne bom ocenjevala svoje vzgoje, ker delam po občutku in se prilagajam na trenutno situacijo in energijo s katero razpolagam. Morda sem včasih res malce bolj stroga, a se kljub temu trudim biti  hkrati potrpežljiva in dosledna. Ne uspe vedno in takrat uporabim orodje, ki ga v knjigah o vzgoji ne priporočajo. Ni mi lahko to pisati, ker nisem najbolj ponosna nase, ampak v skrajnih primeri (in, ko ne gre drugače) začnem pogojevati. In to očitno prinaša posledice … Nekaj dni nazaj pa mi je moj starejši sin ob jutranjem izpadu trme dejal “Ne mami, če boš to zahtevala, te ne bom imel več rad!”

“Žal mi je, da si se tako odločil. Jaz te bom pa vedno imela rada in še vedno zahtevam od tebe, da narediš tisto, kar sem te prosila!”

Ko sem se nekaj minut kasneje (po poslovilnem objemu) odpravila iz vrtca in krenila v službo, sem bila čisto na robu joka. Ne zaradi besed, ki jih je izrekel, ker vem da ni mislil resno. Bolj me je prizadelo spoznanje, da kljub trudu delam napake. Kljub temu, da se trudim biti potrpežljiva, dosledna in vztrajna, še vedno pride do situacij, ko ni vse tako, kot bi moralo biti. Situacij, ko me opazujeta, se učita in tudi posnemata.

Res je otroci so naše ogledalo. Pa vendar se spomnimo, da so naše ogledalo tudi takrat, ko prijazno pozdravimo in priskočimo na pomoč neznancu, ki je v težavah. Naše ogledalo so tudi takrat, ko se zahvalimo trgovcu, ki nam je pomagal nositi vrečke. Naše ogledalo so tudi takrat, ko smo iskreni, zabavni in nasmejani. Ogledalo so tudi takrat, ko stisnemo svojega partnerja in mu povemo, da ga imamo radi!