PODARI ISKRENOST

December … Čas obdarovanja, druženja in lučk. Ni skrivnost, da je to tudi moj najljubši mesec v letu. Zakaj? Najbolj zato, ker en drugemu podarimo veliko več, kot le majhno pozornost zavito v rdeči papir. En drugemu podarimo čas, besede, poljube, nasmeh in zaupanje!

Nedavno sem dopolnila 33 let. Ja, stopila sem v (kot pravijo) znamenita kristusova leta, ki niso prinesla dosti sprememb. No, to se vsaj poskušam tolažiti … V resnici, če dobro razmislim pa res živim nekoliko drugače, kot sem pet ali deset let nazaj.

Zakaj to pravim?

Ker zdaj uspeh vidim v drugih stvareh! Ker verjamem in živim po načelu – moj notranji mir in zadovoljstvo sta veliko bolj vredna, kot karkoli drugega. Zdaj me navdihnejo ljudje, ki v sebi nosijo iskrenost, pozitivo in prijaznost. Če so poleg tega tudi zabavni zmagajo na celi črti in točno takšne ljudi želim pri svojih 33ih imeti ob sebi! V točno teh pozitivnih vrednotah poskušam vzgajati svoja fanta, zato si na govorilnih urah bolj kot vse želim slišati, da sta prijazna in sočutna fanta, ne pa, da sta prva pretekla poligon ali pa, da sta najlepše narisala risbico.

Zakaj to pišem?

Ker je prav, da se spregovori o vrednoti, ki jo sicer zelo cenim in spoštujem, a vseeno menim, da iskrenosti ne bi smeli tako izkoriščati, kot si jo nekateri dovolijo. Se strinjam, vsak ima pravico do svojega mnenja in zato tudi zelo spoštujem in cenim močne ljudi, ki se najdejo v prejšnjem odstavku. A še bolj cenim te iste ljudi, ki so poleg tega (da so iskreni) tudi sočutni in empatični do sočloveka. Ne vem no, ampak meni vsa iskrenost tega sveta ne pomeni nič takrat, ko je agresivna in groba (in povedana z največjim privoščljivim nasmeškom na obrazu)!

Kaj pa prijaznost, neobsojajoči pogledi (in zapisi), strpnost in sprejemanje drugačnosti? Kje so se v današnjem svetu izgubile tiste prave vrednote? Zakaj se na te spomnimo le ob prazničnem času?

Morda moja tokratna objava res ne bo dosegla ogromnega števila všečkov, a mi je pravzaprav za to čisto vseeno, ker v pisanje ni tekmovanje za večji doseg in potrjevanje lastnega ega. Je mnogo več! Res ni, kot tudi materinstvo ni tekmovanje, kjer ocenjujemo kateri otrok bo prej shodil ali kateri se bo prej naučil šteti do dvajset. Materinstvo je tvoja pot s tvojim otrokom in nikakor ne nekaj, kar nenehno primerjaš s prijateljico (ali znanko).

Torej, če verjameš v lepoto materinstva, piši in iskreno govori o slednji. Najbolje je, da pišeš, govoriš in delaš tisto, kar te osrečuje! Ob tem pa nikar ne pozabi na eno zelo pomembno stvar – če te osrečuje nesreča in žalost sočloveka, se resno vprašaj kakšen človek v resnici si?! Želiš tako vzgajati svoje otroke?

P.s. Res sem old school, a nekatere “stare” vrednote se mi resnično zdijo na mestu, zato predlagam, da izkoristimo december in oprostimo stare zamere, ter sprejememo dejstvo, da so nekateri drugačni od nas. S tem pravzaprav ni nič narobe in mi smo tisti, ki se lahko odločimo, ali bodo sploh vplivali na naše življenje. Namesto najdražjih daril si tokrat podarimo prijazno iskrenost, nasmeh in objem. Podarimo tisto, kar nam vsakodnevno in brez slabih namenov podarjajo naši otroci.

Želim vam lepe in mirne praznike!