PRAVI VRSTNI RED!

20161001_093259

Pravkar sediva na portoroškem pomolu in vsrkavava tople sončne žarke. Le midva, sama. Mineva že drugi dan najinega kratkega pobega, ki obenem predstavlja najdaljše obdobje brez najinih fantov. Ta dragocen čas, ki sva si ga dovolila sebično vzeti. Brez otrok, brez starševskih dolžnosti, brez gospodinjskih in službenih opravil. Nobene slabe vesti, ker sva otroke pustila na počitnicah pri starih starših s katerimi noro uživata.

Mir in tišina ob morju na trenutke povzročita, da se vprašava “Kaj hudiča sva počela z vsem tistim prostim časom še preden sva imela otroke?”. Bilo ga je na pretek, zdaj pa je večji del vsakdana eno samo norenje. Kako je možno, da s prihodom otrok kar naenkrat padeš v začaran ciklus, ko je čas vedno tvoj vladar!? Meseci in leta minevajo z neverjetno hitrostjo, kljub temu, da so se mi po porodu dnevi nenormalno vlekli. Nočem preveč razmišljati, a mislim, da se bom enega jutra vsa presenečena zbudila z odraslima fantoma, ki bosta na pragu odhoda na študij. A vem, da bo tudi to prišlo. In prav je tako. Potem bova zopet na začetku. Sama in z vsem časom tega sveta. Zato nekako že razumem zakaj se veliko parov ob odhodu otrok od doma znajde v stiski. Oprostite na iskrenosti ampak velikokrat ob vsem živžavu enostavno ne zmorem vsega. Včasih za partnerstvo ne ostane nič atomov energije. Pa vseeno, a nista ljubezen in uspešno partnerstvo ključ in osnova za stabilno družinsko okolje in srečne otroke? A ni najin odnos otrokoma za vzgled? Zakaj  si torej mame (in očetje) večkrat dovolimo “zanemariti” svoje boljše polovice?

Po desetih letih zveze in vseh doživetih vzponih in padcih lahko rečem, da ne živimo v pocukranem filmu. Da ni vse posuto z rožicami in ponujeno na pladnju. Da je realnost partnerstva, sploh takrat, ko postaneta oče in mama bistveno drugačna. Da je potrebno na zvezi delati še bolj intenzivno, kljub temu, da si preobremenjen. Res pa je, da se ta (če vse štima) poglobi in raste! Postane močnejša!

Ne bom pozabila besed, ki sem jih slišala od mamice treh otrok in družinske terapevtke. “Za uspešen, bogat in zdrav odnos s svojimi otroci si morate znati postavljati prioritete! Na prvem mestu ste ŽENSKA, na drugem PARTNERKA in šele nato MAMA!” Prepričana sem, da se vas bo kar nekaj razjezilo ob prebranem! Tudi jaz sem se! Moram priznati, da se v treh letih, odkar sem postala mamica nisem vedno strinjala z njenim vrstnim redom. A čedalje bolj opažam, da je potrebno vlogo mamice vsaj za kakšen trenutek odlimati s prvega mesta! In to je ta zrelost od kateri je terapevtka takrat govorila! Zdaj razumem, da je usklajevanje odvisno od večih dejavnikov. Obdobje po porodu in dojenje zahtevata prvo mesto, to zagotovo! Kasneje in z leti pa se stvari začnejo normalizirati in takrat iščeš tisto nujno potrebno ravnovesje za srečo cele družine. Z leti in izkušnjami vse bolj spoznavaš, da je ta vrstni red resnično na mestu!

Like
Like Love Haha Wow Sad Angry
97