TEBI, KI ME OSREČUJEŠ!

Pred natanko štirimi leti sem te prvič vzela v naročje. Bil si tako majhen in tako krhek … Bil si popolnoma nebogljen in samo moj. Ko sem te nosila v trebuhu, sem bila zelo prepričana vase in v svoje vzgojne metode in pristope. Prebrala sem kar nekaj knjig in pomagala prijateljicam, ki so že imele otročke, mislila sem, da mi bo šlo. Pa iskreno povedano, je z dnem tvojega rojstva vse znanje tega sveta izpuhtelo. Bil si drugačen, veliko si jokal in malo spal. Vse kar sem prebrala in kar je pomagalo drugim, meni ni! Bil si poseben … Veliko si zahteval. A čez čas sem ugotovila, da daješ veliko še več! Pa še vedno pride dan, ko popolnoma pogrnem. Pride trenutek, ko kot mama grešim. Oprosti mi za vse trenutke, ko enostavno ne zmorem vsega!

Moje srce si osvojil in ga še vedno močno držiš. Osrečuješ me z vsakim nasmehom in poljubom! Ti si prvi, ki mi je pokazal kaj pomeni brezpogojno ljubiti. Prvi si, ki me je naučil (in me še vedno učiš) gledati na svet skozi otroške oči. Hvala ti!

Hvala, ker me zvečer vsakič objameš in mi poveš, da me imaš rad do lune in nazaj!

Hvala da vsakič, ko oblečem obleko to tudi opaziš in me pohvališ!

Hvala, ker poješ vse kar skuham (tudi najbolj zelenjavne jedi, ki jih ne je nihče razen midva)!

Hvala ti, ker se zbudiš nasmejan (pa čeprav je to ob 5:38)!

Hvala, da mi pomagaš pospravljati stanovanje (pa čeprav ga tudi ti najbolj umažeš)!

Hvala, da si tako družaben in odprt. Hvalim se, da si mi zelo podoben, pa sva v resnici oba s tvojim očetom takšna.

Hvala ti, ker si tako zabaven, sproščen in vesel!

Ob tebi mi ni čisto nikoli dolgčas in ti si tisti, ki zmoreš popraviti še tako slab dan!


“Ne mami zdaj ne znam ampak veš da včeraj, ko sem bil dojenček sem tole znal!”

(misli na postiljanje postelje, na dan, ko se mu pač ni dalo pospravljati)

“Mami a ne da je jagodni sladoled tudi zdrav? Notri so jagode in so zdrave, a ne mami?!”

Pri letu 1,5 je najraje “pospravljal”, takole je videti njegova soba, ko sem ga pustila samega za natanko 2 minuti. “Ojoj, ojoj … ” so bile njegove besede, ko sem vstopila.

Ko mož reče, da sem jaz njegova punca … “Ne tata, ni tvoja, ona je moja punca!”

  Ko zjutraj oblečem krilo: “Mami a ti greš v službo plesati al kaj!?”

Babi pojamra, da jo boli noga. Žan jo potolaži: “Babi, nič hudega ni. Veš, boš šla k zobozdravniku in te bo pogledal …”

Uredim se za v službo in dobim komentar: “Mami zakaj si pa danes zebra?”

JAZ: Žan, katero ime ti je najlepše?

Nekaj sekund razmišlja…

ŽAN: MAMICA je meni najlepše!

JAZ (vsa raznežena ga stisnem k sebi): Žan ti si moj SONČEK!
ŽAN: Ne mami nisem sonček. Jaz sem KUŽA! Hov, hov …

JAZ: Žan PAZI na bratca, da ne pade!

ŽAN: Bom (steče in ga objame)! Veš mami, jaz sem pa SUPER BRATEC (reče ponosno)!

In še današnja na poti iz vrtca …

JAZ: Doma te čaka veliko darilo za rojstni dan!

ŽAN: A reeees!? Vauuu! Mami a si v dnevni sobi postavila smreko in ga dala spodaj?


VSE NAJBOLJŠE moj mali sonček! Tudi jaz imam tebe rada do lune in nazaj!

Like
Like Love Haha Wow Sad Angry
67