TI MAMICA, TI SI NABOLJŠA MOŽNA VZGOJNA LITERATURA ZA SVOJEGA OTROKA

Po naravi sem človek, ki zaupa. Zaupam trgovcu, da mi bo prodal primeren izdelek. Zaupam farmacevtu, da bo pozorno poslušal simptome in na podlagi le-teh predlagal primerno zdravilo. In zaupam vzgojiteljicam, da bodo za moja fanta poskrbele po svojih najboljših zmožnostih in v okviru tistega, kar jaz od njih pričakujem. Res sem zaupljiva do ljudi, morda včasih tudi malo preveč. Takšna pač sem in prizadenejo me vsa dejanja, ki niso poštena. Ampak o tem raje danes ne bi, ker si želim (tako kot v večini primerov) to objavo odpeljati v pozitivno smer. Skratka zaupam tudi strokovnim in izobraženim delavcem, psihologom in staršem n otrok, ki imajo toliko izkušenj, da pišejo knjige o vzgoji. Njim pravzaprav še posebej zaupam, ker so to javno dostopne in velikokrat priporočene vsebine, ki jih starši v dobri veri. A ni zelo pomembno, da so kvalitetne?

Nikoli nisem pisala o tem, a zdaj mi je jasno, da sta moja otroka obdobje trme skoraj že prerasla in da izsiljevanje, pogajanje ter kompliciranje kljub temu ni izginilo. Ravno nasprotno – z leti še pridobiva na vrednosti in pomenu, ker se zelo dobro zavedata svojega jaz in še iščeta meje. Nič hudega, pravijo da so vsi takšni malčki v življenju zelo uspešni, le v otroštvu je staršem potrebno nekoliko več improvizacije (in potrpljenja) pri vzgoji. Še posebej vse to razlagam zato, ker si kot starša želiva biti dosledna in zahtevna, po drugi strani pa sočutna in spoštljiva.

Ker si želim svoja prepričanja o vzgoji potrditi s strani strokovnjakov, se dostikrat odločam za knjige o vzgoji, ki jih navadno prebiram ob večerih. Prebrala sem jih kar nekaj in te so mi v resnici pomagale (v času branja, da se razume, ne v praksi). V realni situaciji, ko je zraven še ogromno drugih motečih dejavnikov, pa tisti zelo pomembni prebrani napotki niso pomagali nič. Skoraj nič. Ravno nasprotno, velikokrat sem namesto, da bi se zazrla v sebe in v otroka, začela razmišljati o tem, kaj piše v knjigi in zakaj takšne situacije niso predvideli. Zakaj je moj otrok reagiral čisto drugače? Zakaj tega ni? Zakaj zraven nihče ne upošteva tega, da tudi mi ne moremo biti nenehno potrpežljivi in strpni? Da nam pač včasih poči živec? Da smo zmotljivi? Zato že kar nekaj časa berem manj oz. se osredotočim na problem in se raje o le-tem raje pogovorim s prijateljicami. Še raje pa delam po občutku, glavi in srcu. Delam tako, da upoštevam vse prej navedeno z vedenjem, da jaz svoja otroka najbolj poznam. To mi je tudi pred kratkim potrdila pediatrinja z besedami: “ Vi najbolj poznate svojega otroka in sebe. Točno veste, kaj potrebuje on in kaj mu boste dovolili/omogočili. Ni je bolje knjige o vzgoji, kot ste vi sami!”

Zato si drage mamice zapomnimo naslednje – marsikateri odgovor, ki ga tako vnete iščemo po knjigah, priročnikih, Facebook skupinah ali forumih se skriva čisto blizu nas. Le prisluhniti mu moramo!

 

FOTO EVING

 

 

 

 

 

 

 

 

Superge Nike Cortez (Tomas šport), jeans, torbica in blazer Zara, top Mango.

Nikar ne pozabi, da si ti draga mamica najboljša možna vzgojna literatura za svojega otroka!