V NIŽJO PRESTAVO…

20160618_145132

Včasih potrebuješ jasen znak. Potrebuješ nekaj, kar te opomni, da prestaviš v nižjo prestavo…

Trenutno je vsega preveč. Življenje drvi mimo mene s takšno hitrostjo, da ne uspem niti malo uživati v kakšnem drobcenem trenutku. Moj dan se začne zgodaj zjutraj – skoraj sredi noči, konča pa se že pred sončnim zahodom, ker me na sedežni takoj odnese v sanje. Vse se je obrnilo na glavo kakšne tri tedne nazaj, ko sem se vrnila v službo. Ta sprememba je bistveno vplivala na kvaliteto družinskega vsakdana. Popoldanske kratke minutke minejo s svetlobno hitrostjo, če pa zraven vključimo še trgovino, gospodinjska opravila, usklajevanje varstva za najmlajšega in pripadajočo logistiko, ter ob vrtčevske dejavnosti, ki jih je (mimogrede) ogromno, lahko rečem, da je skupnih trenutkov zelo malo. Izak, moj trinajstmesečni sonček, ki me je do zdaj imel ves čas, še posebej izkazuje svoje nezadovoljstvo. Vesel, razigran, odprt fantek je postal siten, žalosten in jokav. Vsak skupni trenutek izkoristi za pritoževanje nad trenutno situacijo. “Se bo navadil, saj se mora!” si vneto dopovedujem. “Ta izkušnja ga bo ojačala in pripravila za vrtec. To je le prva stopnička do vrha. Takšno je pač življenje!” A je težko in izjemno zahtevno, čeprav poskušam ohraniti mirno kri in trezno glavo.

Zadnje dneve lahko opišem z eno samo besedo – divjanje! V skrbeh zaradi malega Izaka, v konstantnem stresu norim iz ene točke do druge in delam kljukice na svojem dolgem seznamu dnevnih opravil. A včasih je teh kljukic enostavno preveč in takrat (kar naenkrat) kakor strela z jasnega poči… In tudi pri meni je! Dobila sem (blago) opozorilo, hvala za to! Zdaj se zagotovo ustavim in umirim! Ni bilo nič hujšega, le manjša materialna škoda na avtomobilu. A vseeno dovolj, da sem se streznila in postavila prioritete v pravi vrstni red. Precejšnja utrujenost v kombinaciji s hitenjem in nepozornostjo za volanom terjajo davek. To je bil znak, da moram prestaviti v nižjo prestavo, se umiriti in si priznati, da enostavno ne zmorem vsega! Da nisem robot. Da nujno potrebujem trenutek zase in počitek. Zadostuje le kakšna ura spanca in umirjen dan z mojim najmlajšim. Čas za naju… Čas, da se zopet poveževa. Priložnost, da mu pokažem, da ne grem nikamor. Da sem tu! Da se vračam! Da mi pomeni vse!

Imejte se radi,

MAMI NA OFF

 

Like
Like Love Haha Wow Sad Angry
221