VAS VS. MESTO

“Veliko lažje je živeti v mestu. Pred nosom imamo šolo in trgovino, zunaj pa se vedno nekaj dogaja. Za otroke je bolj fajn, ker imajo nenehno družbo isto starih sosedov!” mi je zadnjič dejala prijatejica, ki s svojo družino živi v mestu.

Ob njenih besedah sem začela razmišljati … A morda svoja otroka prikrajšava za kakšno pomembno doživetje, ki ga ponuja mesto življenje? A jima bo težje, ker smo odmaknjeni od vsega dogajanja?

A bi se morali preseliti kam, kjer je več otrok? A je 10 minut vožnje do mesta morda preveč? A ju bo res zelo naporno voziti na vse aktivnosti?

Naj zaupam svojo zgodbo, ker zelo dobro poznam obe plati …

Večji del svojega življenja sem odraščala v mestu, kjer se je moj dom nahajal v ogromnem blokovskem naselju v bližini vsega, kar sem potrebovala. Pestro dogajanje in vrvež sem sprejela kot način življenja, ki ponuja največ. Priznavam, da sem uživala. S sosedi in vsemi otroci smo bili kot ena velika družina, ko ni bilo čudno, če si nekoga prosil za pomoč pri reševanju domače naloge. Bilo je drugače, kot je danes. Takrat je bilo še tako, da smo se otroci cele popoldneve zunaj igrali, lovili in skrivali po vseh možnih skrivališčih. Nemalokrat sem brez spremstva mame skočila v trgovino in med drugimi kupila tudi kakšno nujno malenkost za sosedo. Obiskovanje dodatnih interesnih dejavnostih (ki jih ni bilo malo) je bilo za  moje starše večinoma ne obremenjujoče, saj jima ni bilo potrebno delati dodatnih voženj in prižigati avto. Največkrat smo se na stadion ali v telovadnico odpravili kar peš skoraj vsi otroci iz bloka. Pazili smo en na drugega … Sem že omenila, da je bilo drugače?

Ravno zato sem bila vedno mnenja, da je mesto zakon. Bila sem mnenja, da mu vas ne seže niti do kolen. In potem se je vse spremenilo … Hmm, ljubezen ima res neverjetno moč. Spoznala sem moškega, ki mi je pokazal drugo plat zgodbe, ki me nikoli prej ni prepričala. Še vedno imam rada kraj, kjer sem odraščala, zato se tja odpeljemo, ko imamo željo po dogajanju. A zdaj mi mirni kotički v vasi dajejo nekaj drugega. Zdaj lahko navsezgodaj zjutraj tečem ob krasnih razgledih, ko me ne moti hrup avtomobilov. Zdaj lahko ob jutrih v tišini spijem kavico, medtem ko mi fanta na bližnjem travniku nabirata cvetlice. Zdaj so noči tihe in sproščujoče. Priznavam, da ima takšno življenje ogromno koristnih vplivov, tudi na otroke. Potrebno mu je le dati priložnost.

Z današnjo objavo ne želim odgovarjati na vprašanje “Kje je lažje vzgajati otroke” ali “Kje je boljše?”… Danes sem vam le želela povedati, da ni ene poti, ki nam ustreza, teh je namreč vedno več. Spreminjajo se glede na obdobje, naše želje in tudi starost. Povedati sem vam želela tudi to, da ima vsaka pot svoje pozitivne in negativne lastnosti. Nekaterim več pomeni to, da imajo v bližini trgovino, drugi želijo svoj vrt in pogled na travnik in gozdove. Nekateri si želijo vse na dosegu roke, ker nočejo prižigati avto, drugim pa je všeč dejstvo, da lahko pri sosednjemu kmetu kupijo domače mleko. Nekateri si ne želijo vsak teden eno uro kositi in še dve urejati okolici, ker želijo ta čas nameniti bolj koristnim stvarem, drugim pa to predstavlja meditacijo. Različno smo si in tako je tudi prav. Nenazadnje je najpomembneje le to, da imamo to srečo in smo s tistimi, ki jih imamo radi. Kje, se sprašujete? V vasi ali mestu? Če mene vprašate, je to popolnoma vseeno!

 

P.s. Nisem pozabila na modno nedeljo. 😉 Spodaj so fotografije našega fotkanje na vasi (tik pred odhodom v mesto na obisk starim staršem).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Foto Eving

Krilo, usnjena jakna in torbica Zara, T-shirt Bershka, čevlji Mass.

Like
Like Love Haha Wow Sad Angry
2