EDEN NI NOBEDEN

2013-06-25_0006

»Eden ni nobeden, veš… Boš že videla!« Še zdaj skoraj znorim, ko se spomnim komentarja, ki sem ga kar nekajkrat slišala, ko sem imela samo enega otroka. Kako to mislite »eden ni nobeden«, sem se večkrat spraševala…

Kako je lahko nobeden, če pa je v moje življenje prinese toliko radosti in veselja, ki ju ni moč opisati z besedami. Kako je lahko nobeden, če mi je prvi pokazal kaj pomeni brezpogojno in slepo ljubiti, ne glede na vse padce, ki jih skupaj doživljava. Kako je lahko nobeden, če je življenje od njegovega rojstva neprimerljivo težje in vsak korak vedno bolj in bolj zahteven. Kako je lahko nobeden, če z njim še vedno spoznavam tako globoka čustva in prostore v svojem srcu, za katera nisem vedla, da sploh obstajajo.

Je EDEN! Je sonček, ki je osvetlil moj svet, moja čutenja in moje bistvo. Je EDEN, ki je postal moje vse! Je EDEN! Je center mojega vesolja.

Zaradi njega in z njim, sem vedela, da zmorem in, da imam v svojem srcu dovolj prostora za več.  Da je materinstvo nekaj, kar močno osrečuje. Nekaj, česar se ne da zlahka nadomestiti. Močna želja je prinesla še eno veliko ljubezen, ki je bila prav tako intenzivna kot prva. In bila sta DVA. Z njima ni veliko lažje in bolj enostavno ali pa stokrat težje, kot pravijo nekateri. Sta dva, zato je nekoliko bolj naporno in zahtevno, saj imata svoje zahteve in pričakovanja.

Zdaj lahko naglas povem… EDEN JE VEDNO EDEN (NE NOBEDEN), DVA PA STA VEDNO DVA. Ne obratno in ne drugače! Eden nikoli ne more biti nobeden!

MAMI NA OFF