POGLED NA SVET SKOZI MAJHNE OČI

15-38

Pogled na svet skozi majhne oči… Pripoved mamici.

»Kako je že rekla? Na vse štiri in gremo. Hm, ne gre mi. Kako že? Leva roka in desna noga hkrati, potem zamenjam. Ajde, gremo, saj bo šlo. Ne more biti tako zelo težko. Žoga, velika pisana žoga na drugem koncu dnevne sobe je moja nagrada. Potrudi se. Mami, zakaj si jo morala odložiti tako zelo zelo daleč stran? Žoga pridi… Desna noga, leva roka… Mami pomagaj mi! Ne gre, mami! Desna noga, leva roka… Mami, pusti zdaj telefon, ne glej zopet mojih slik. Vem, da sem bil ljubek novorojenček, ampak tukaj sem. Mami, zdaj rabim tvojo pomoč. Prosim! Desna noga, leva roka… Mami poglej, poskušam. Evo, mami uspelo mi je, nisem padel. Mami poglej, prišel sem do žoge. Moja je! Poglej me že, no!
Komaj sem začel kobacati, zdaj pa od mene pričakuje še več. Sosedov pa že hodi, sem zadnjič slišal. Kaj resno!? Kako mu je pa to uspelo? Mene je strah. Pa tudi z vsemi ovirami, ki mi jih nastavljaš po stanovanju, mi ne delaš nobene usluge. Pa nehaj s fintami… Ja, opazim jih. Ne razumem zakaj me postaviš na noge in se mi odmikaš? Naredim korak, hočeš še. Naredim še enega in hočeš še več! Ne odhajaj, ne odmikaj se, potrebujem te mami, ti si moj oklep, moje zavetje, moje vse, ne odidi mami. Kar odmikaš se in me puščaš samega. Ne razumem. Dobro, naj bo pa po tvoje. Bom poskusil. Ne smem se večno oklepati tvojega mehkega, nežnega prsta. Saj ne more biti tako težko. Ena, dva, tri gremo! Počasi en korak, dva koraka, tri… Danes je dan, razveselil te bom, zaslužiš si! Mami, poglej! Ena, dva, tri… Mami, kje si, zamudila boš! Končno mi bo uspelo… Mami pusti računalnik, ne beri spet teh trapastih nasvetov na forumih. Zdaj me poglej, spet boš zamudila… Ena, dva, tri, štiri… Gre mi, hodim. Čisto sam. Mami, zamudila si. Hodim!«

Mamice, ZDAJ je čas. Posvetimo se jim z vsem telesom in dušo. Ne jutri in ne včeraj. Zdaj je čas, ki se ga je moč naužiti. Zdaj je tisti pravi trenutek, ki ostane in živi v spominih.

Imejte se radi,
MAMI NA OFF